16.3.15

Jubilejna obletnica Grošelj torbic

Letos bo minilo jubilejnih 50 let, odkar je oblikovalka torbic Marjeta Grošelj leta 1966 v Tavčarjevi ulici v Ljubljani odprla svojo znamenito trgovino. Njene unikatne, ročno šivane usnjene torbice ostajajo sinonim za kakovostno brezčasno oblikovanje. Ona pa je s svojo brezhibno urejenostjo modna legenda, avantgardna, vedno aktualna in nenadomestljiva. 

 Včasih je res kar težko verjeti kako beži čas... namreč, trenutno se veliko govori o prihajajočem petdesetem jubileju ustvarjanja legendarne oblikovalke. In ne morem verjeti, da je hkrati minilo pet let, kar sem jo ob njeni 45 obletnici imela čast intervjujati za revijo Flash. Tisti trenutki, ki sva v njeni trgovini brskali po arhivskih fotografijah so bili eni izmed lepših in prav zato sem želela ta najin klepet objaviti še tukaj: 


NAJLJUBŠE STVARI MARJETE GROŠELJ: 1. ’HOTEL MAISON CHAMPS ELYSEES JE PRVI HOTEL, KI GA JE OBLIKOVAL MARTIN MARGIELA. SVEŽINA BELINE STOLOV, MIZE IN STEN SE MI ZELO DOPADE.’ 2. ’LESTENEC SLAMP CEREMONY MI JE VŠEČ KER JE MALO KIČAST IN SPOMINJA NA ROKOKO SLOG.’ 3. ’STOL WASSILY CHAIR MARCELA BREUERJA IMAM DOMA, S SVOJO KOMBINACIJO BELINE IN KOVINE JE POPOLNA MEŠANICA INDUSTRIJSKE KLASIKE IN ELEGANCE.’

Vsi poznamo, kakšno torbico Grošljeve, če že nimamo svoje, jo ima naša mama ali babica. Morda ima torba všit mali g, morda velikega, če je zelo, zelo stara, je na njej mogoče celo črka m. Vsaka izmed njih je oblikovana premišljeno, z ljubeznijo, zato ni nič nenavadnega, da se gospa Grošelj spomni vsake posebej. Veseli jo, kadar svojo torbico vidi na ulici, zlasti če gre za starejši model. Poseben žar v očeh dobi, ko v zadnji sobici trgovine listava po mapah, v katerih so spravljeni odrezki iz revij z objavami. Kaže mi črno-bele fotografije prvih objav iz konca šestdesetih in se še vedno spomni vsake torbe, njenih detajlov in posebnosti. Medtem ko listava po mapah iz sedemdesetih let, se skupaj nasmejiva takratnemu slogu in načinu fotografiranja. Gledava njene torbice iz preteklih obdobij in prisegla bi, da sem ravno takšne na svetovnih modnih pistah videla včeraj.
1. 1977, PISEMSKA TORBICA, 2. 1972, ČRNO USNJE Z BELIM ŠIVOM, 3. 1979, NINA GAZIBARA Z RJAVO USNJENO TORBICO, 4. 1991 MALI g

Ne samo da ji v spominu ostane prav vsaka torba, tudi ljudje pri njej pustijo svoj pečat. Poleg fotografij torbic se v mapah skrivajo tudi osebna, na roko napisana sporočila prijateljev in strank. Pripoveduje zgodbe o ljudeh, o preteklih časih, vmes pa mi pokaže kakšno fotografijo in me vpraša, ali prepoznam človeka na sliki. S kupa potegne bel list, ki ji ga je ob jubileju podarila (prijateljica) Judita Treppo. Na njem sta s svinčnikom ob posvetilu upodobljeni Tavčarjeva ulica in vijolična torba, prva stvaritev Grošljeve, leta 1968 kupljena za maturo. Zgodbe ljudi so tako tesno prepletene z zgodbami torb in morda je ravno to ena izmed skrivnosti dolgoletnega uspeha.

Ni komentarjev: